APDEJT.si

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Somalijski premier Hamza Abdi Barre se je v Mogadišu srečal z delegacijo iraške vlade. Namen obiska je okrepiti sodelovanje in odnose med državama. Srečanje je bilo osredotočeno na okrepitev sodelovanja.

Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Izraelska državljanka, ki je bila dve leti in pol ujeta v Iraku, je razkrila grozljivo spolno zlorabo in mučenje, ki ga je bila prisiljena prenašati. Povedala je, da so jo nasilno pretepali in spolno napadali, mučili pa so jo, ko so ugotovili, da je izraelske narodnosti. Trdi, da so jo uporabljali kot boksarsko vrečo.

Izrael pretresa škandal, v katerega je vpletena visoka vojaška odvetnica, generalmajorka Yifat Tomer-Yerushalmi. Po nenadnem odstopu je izginila, nakar so jo našli na plaži v Tel Avivu in aretirali. Škandal je izbruhnil po njenem priznanju, da je odobrila uhajanje videoposnetka nadzora, ki je bil osrednji del politično sporne preiskave domnevne zlorabe Palestinca.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Rusko podjetje LUKOIL je razglasilo višjo silo na iraškem naftnem polju Zahodna Qurna-2, enem največjih na svetu. Razlog za to so zahodne sankcije, zaradi katerih je Irak prekinil vsa plačila ruskemu podjetju. Podjetje je iraškemu ministrstvu za nafto sporočilo, da v trenutnih razmerah ne more nadaljevati z delom. Če se razlogi za višjo silo ne odpravijo v naslednjih šestih mesecih, bo LUKOIL moral popolnoma ustaviti proizvodnjo na tem območju.

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

V Iraku se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo potekale v ključnem trenutku za državo in regijo. Glasovanje se bo začelo v nedeljo za pripadnike varnostnih sil in razseljene osebe v taboriščih, splošne volitve pa bodo v torek. Izid volitev bo imel velik vpliv na prihodnost države.

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal "novo fazo" v prizadevanjih za končanje nasilja kurdskih militantov in nakazal, da je odprt za idejo, da bi zaprti voditelj PKK Abdullah Ocalan nagovoril zakonodajalce. Erdogan je izjavil, da je imel "zelo konstruktivne" pogovore z voditelji pro-kurdske stranke DEM, ki so pozvali k ideji, da bi Ocalan nagovoril parlamentarno komisijo o razorožitvi PKK, ter pozval vse akterje k prispevku.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.

Rusija je izvedla nočne napade na ukrajinske energetske objekte in drugo infrastrukturo, tudi s hipersoničnimi raketami Kinzhal, kot odgovor na ukrajinske teroristične napade na civilne cilje v Rusiji. Hkrati se je uvoz električne energije iz Evropske unije v Ukrajino oktobra povečal na najvišjo raven v letu 2025, saj Rusija stopnjuje napade na elektroenergetsko omrežje, kar povzroča izpade električne energije in žrtve. Vojna med državama se je v zadnjih tednih osredotočila na strateške energetske objekte, pri čemer Ukrajina krepi napade z droni na ruske rafinerije in ključna izvozna vozlišča.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku. Predlagani zakon naj bi ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

Iraška državna naftna družba Somo je odpovedala pošiljke treh serij surove nafte, ki jo je LUKOIL pridobival na polju Zahodna Qurna-2. Razlog za to so bili pomisleki glede sankcij, ki so jih ZDA in Velika Britanija uvedle proti Rusiji.

V starosti 84 let je umrl Dick Cheney, vplivni ameriški podpredsednik v času predsedovanja Georgea W. Busha. Cheney je bil ključna figura pri oblikovanju ameriške zunanje politike po napadih 11. septembra, znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je vodila v intervencije v Afganistanu in Iraku. Bil je eden najmočnejših podpredsednikov v ameriški zgodovini.

Po prvih rezultatih je koalicija premierja Mohameda Shia al-Sudanija dosegla prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah v Iraku. Volilna udeležba je bila 55-odstotna. Premier Al-Sudani je razglasil zmago svoje koalicije, imenovane Koalicija za obnovo in spremembe.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku, v okviru pogajanj za končanje dolgoletne vojne. Predlagani zakon bo ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

Iraški minister za zunanje zadeve je izrazil kritike glede podelitve Nobelove nagrade za mir osebi, ki po njegovem mnenju podpira vojno in zločine izraelskega režima. Minister se sprašuje, kakšna nagrada za mir je to, če jo prejme nekdo, ki zagovarja vojno.

Iran je čestital Iraku za uspešno izvedene parlamentarne volitve. Iranski zunanji minister je iraškemu narodu in vladi čestital za mirno izvedbo volitev in ponudil nadaljnjo krepitev odnosov na vseh področjih. Predsednik Masoud Pezeshkian je v telefonskem pogovoru z iraškim premierjem Mohammedom Shia' al-Sudanijem dejal, da rezultati volitev odražajo »pristno voljo iraškega ljudstva«.

Dick Cheney, vplivni nekdanji podpredsednik ZDA in ključna figura republikanske politike, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in srčno-žilnimi boleznimi. Cheney, ki je služil kot podpredsednik med vladanjem Georgea W. Busha, je bil znan po svoji vlogi v vojni proti terorizmu in pri pripravah na invazijo na Irak leta 2003. Bil je ena najmočnejših in najbolj polarizirajočih osebnosti v ameriški politični zgodovini.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da so Združene države Amerike prijateljica in zaveznica Iraka. Bagdad si prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, hkrati pa spoštuje svoje odnose z Iranom.

Dick Cheney, nekdanji ameriški podpredsednik, je umrl v ponedeljek, 3. novembra, zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi, je sporočila njegova družina.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Richard "Dick" Bruce Cheney, je umrl v ponedeljek zvečer v starosti 84 let. Cheney je bil pomembna osebnost v republikanski politiki več kot tri desetletja.

Iraški minister za zunanje zadeve je obiskal provinco Hamadan, da bi se udeležil seje upravnega sveta province in odprl predstavništvo ministrstva za zunanje zadeve v tej provinci.

4. novembra 1995 je bil izraelski premier Jitzhak Rabin, star 73 let, umorjen s strani judovskega skrajneža po mirovnem shodu v Tel Avivu. Rabin, laburistični premier, je dve leti pred tem začel mirovni proces.

Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA v času Georgea W. Busha, je umrl v ponedeljek zvečer zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi. Družina je potrdila njegovo smrt. Bil je vplivna figura v Republikanski stranki več kot 30 let in glavni arhitekt »vojne proti terorizmu«. Kljub temu, da je podpiral istospolne poroke, je bil ključna figura pri vodenju države v vojno v Iraku.

Iranski minister za zunanje zadeve, Irakči, je preko omrežja X ponovil, da je Iran pripravljen nemudoma poslati humanitarno pomoč v Afganistan, ki ga je prizadel potres.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani si prizadeva za drugi mandat in se predstavlja kot voditelj, ki lahko po letih nestabilnosti končno zagotovi uspeh državi. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 11. novembra, se je Sudani oddaljil od uveljavljenih strank, ki so ga pripeljale na oblast, in tekmuje proti ključnim članom skupine strank in oboroženih skupin, ki so ga prvotno podprle za to funkcijo.

Iranski in iraški Rdeči križ sta napovedala širitev sodelovanja na področju zdravstvene oskrbe, zdravljenja in rehabilitacije. Predsednik iranskega Rdečega križa je izrazil zadovoljstvo nad razvojem sodelovanja med državama.